Raziskovanje Stavangerja

Zjutraj sem opral perilo, zato je bilo že skoraj poldne, ko sem se skozi 14,4 km dolg podmorski predor odpeljal v Stavanger. V predoru ni veliko prometa, ker je cestnina visoka. Motorji pa so plačila cestnine oproščeni, zato sem lahko na tej poti podmorske predore na srečo uporabljal brezplačno.

Avtomobili so morali leta 2024 za vožnjo skozi predor plačati približno 15 € v vsako smer. Ko vozilo zapelje v predor, kamere preberejo registrsko tablico in nato bremenijo kreditno kartico. Norveška uprava za javne ceste upravlja spletno stran (https://www.autopass.no/), na kateri lahko registrirate registrsko tablico vozila in jo povežete s kreditno kartico, s katero plačujete cestnino. Tistim, ki tega spletnega portala ne uporabljajo, vključno s tujci, naj bi račun poslali po pošti.

Ker je cestnina tako draga, domačini predora ne uporabljajo prav pogosto. Mesečnih vozovnic z nižjo ceno ni. Moja gostitelja na primer oba delata v Stavangerju in se tja ter nazaj vozita z avtobusom.

Obisk prijatelja v Stavangerju

Moj prvi postanek v Stavangerju je bil obisk še enega prijatelja izpred 35 let, s katerim se v nedeljo nisem srečal, zato sem se ustavil pri njem doma. Želel sem ga presenetiti in mu nisem povedal, da prihajam. Bil je res presenečen in me je po vseh teh letih prepoznal. Sedela sva in se pogovarjala več ur, pozneje pa se nama je pridružila še njegova žena.

Obisk prijatelja, ki sem ga spoznal leta 1989

Norveški naftni muzej

Želel sem obiskati nekaj muzejev, vendar je bilo časa dovolj samo za enega, zato sem se odločil za Norsk Oljemuseum – Norveški naftni muzej v Stavangerju. Prikazuje zgodbo naftne industrije od njenih začetkov do danes. Norveška vlada je nadzorovala celotno industrijo in dobičke usmerjala v državno nadzorovan investicijski sklad, ki danes predstavlja približno 2 % svetovnih delnic. Za uporabo teh naložb veljajo stroga pravila. Porabiti je dovoljeno samo okoli 4 % letnega dobička, preostanek pa mora ostati v naložbah. Ta sklad danes vsebuje približno 270.000 € naložb na vsakega Norvežana! Kljub temu bogastvu so Norvežani pri porabi zelo varčni in želijo to bogastvo ohraniti za prihodnje generacije.

Tehnologija, ki se uporablja na naftnih ploščadih, je naravnost osupljiva! Tudi standardi varnosti in zaščite delavcev so zelo visoki. Te ploščadi so na morju, približno 45 minut vožnje s helikopterjem od kopnega.

Potapljaški oklep za delo na velikih globinah

Zanimivo srečanje v starem mestnem jedru

Ko sem zapustil muzej, sem se ob obali odpeljal proti mestnemu središču in staremu mestnemu jedru ter zagledal veliko število motorjev – rekel bi, da vsaj 12 – parkiranih pred hotelom Victoria v bližini starega mestnega jedra. Skoraj vsi so bili BMW-ji, najmanj polovica pa najnovejši modeli GS 1300, od katerih vsak stane več kot 25.000 €. Šel sem bližje, da bi videl, od kod so, in – glej no glej – vsi so imeli slovenske registrske tablice. Nikogar ni bilo, s komer bi se lahko pogovoril, vendar sem sklepal, da gre za turistično skupino podjetja Adriatic Moto Tours, podjetja iz Ljubljane, ki organizira motoristična potovanja po vsej Evropi.

Poznam enega od njihovih vodnikov, ki mi je pred nekaj leti povedal, da preučujejo možnost organizacije tur tudi na Norveškem. In zdaj so tu. Pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija na evropski celini in v južni Evropi je potovanje po Norveški, kjer je povprečna julijska temperatura od 18 do 20 stopinj, nekaj prav posebnega. Edina slabost je, da precej pogosto dežuje. Ampak bolje dež vsakih nekaj dni kot vsakodnevno potenje, kajne?

Motorji podjetja Adriatic Moto Tours iz Slovenije

Še več motorjev podjetja Adriatic Moto Tours

Staro mestno jedro

Začelo je kazati na dež, zato si Stavangerja nisem več dolgo ogledoval. Na hitro sem posnel samo še nekaj fotografij v starem mestnem jedru, kjer so nekatere lesene hiše stare več kot 200 let!